Čebelarska ekskurzija na Kozjansko; junij 2018
Čebelarji društva Henrika Peternela vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo, da obogatimo svoje izkušnje in dodamo spoznanja drugih čebelarjev ter spoznamo znamenitosti krajev, ki jih obiščemo. Tokrat smo se odpravili v osrčje Kozjanskega, ki skriva veliko zanimivih ter še neodkritih kotičkov, prav tako pa tam domuje več uspešnih čebelarjev.
Z udobnim avtobusom smo se izpred dvorane Zlatorog v jutranjih urah odpravili proti Rogatcu, kjer smo imeli pod Donačko goro prvi postanek pri Čebelarstvu Pavlovič. Tu nas je sprejel g. Pavlovič, ki nam je predstavil kmetijo, kjer so čebelarili že 50 let. On sam je začel čebelariti leta 2004 z 12 panji, danes pa ima že okoli 100 družin. Ukvarjajo se s pridobivanjem vseh vrst čebeljih pridelkov – od medu do matičnega mlečka – in vzgojo čebeljih družin za prodajo. Večji del čebeljih pridelkov in izdelkov iz medu nam je ponudil v poizkušnjo. Poleg pridobivanja medu se ukvarjajo z vodenimi ogledi. Tudi mi smo si z zanimanjem ogledali prelepo urejen vrt z več kot 150 vrstami medovitih rastlin in stare panjske sisteme. Veliko zanimanja je “povzročil” tudi apiterapijski čebelnjak, kjer se je mogoče nadihati zraka direktno iz panja. G. Pavlovič je dokaz, da se da z umnim čebelarjenjem in tržno naravnanostjo v čebelarstvu marsikaj doseči. Za svoje dosežke je dobil že več priznanj.
Iz Rogatca nas je pot vodila v Podsredo na Kukovičevo kmetijo, kjer smo si ogledali še vedno delujoči mlin. Stavba, v kateri je mlin, je bila zgrajena v sredini 19. stoletja. Na kmetiji, kater sestavni del je tudi mlin, se ukvarjajo z ekološko pridelano hrano in del njihove ponudbe smo tudi poskusili.
Ker se je ura pregibala preko poldneva, je bil že čas za kosilo, ki je bilo organizirano na turistični kmetiji Mramor. Ob okusnem kosilu, katerega meso je bilo pečeno ob odprtem ognju (zato ima ime “puščavnikova pojedina”) smo okušali izvrstna vina iz domače kleti. Po kosilu smo se odpravili na sprehod po lepo urejeni poti do Gruške jame. Po ustnem izročilu je v tej jami med leti 1935 in 1945 živel posebnež s Koroškega, ki je pritaval v ta del Kozjanskega. Ker je živel puščavniško življenje, je jama dobila ime Puščavnikova jama.
Proti popoldnevu smo se odpravili v Lasnič, kjer nas je sprejel naš dolgoletni čebelarski prijatelj Maks Bunšek. Po sprejemu, na katerem je bil prisoten tudi predsednik Čebelarskega društva Podčetrtek, je Maks predstavil svoje čebelarstvo, kjer čebelari že več kot 50 let. Ni se torej čuditi, da je bi ves čas našega obiska obkrožen s čebelarji, ki jim ni zmanjkalo vprašanj o tehnologiji čebelarjenja. Maks je nesebično razdajal svoje bogate izkušnje in spoznanja, zato Maksu za lep sprejem in podajanje izkušenj veliki HVALA!!!
Ker se je dan prevešal v večer, smo se počasi odpravili proti Celju, čeprav je bilo potrebno prej še počakati na tiste, ki so “okupirali” Maksa. Preživeli smo lep dan, v katerem smo spoznali neodkrite kotičke naše prečudovite Slovenije in se naučili veliko novega o tem, kar nas druži – čebelarjenje.
