Čebelarsko društvo Henrika Peternela Celje

Vedno je lepo videti kaj novega in slišati kaj neznanega. Še lepše pa je, če vse to povežeš v prijeten in zanimiv izlet.

Čebelarji smo pridni in veseli ljudje. Radi imamo naravo, predvsem vse, kar je povezano z našimi čebelicami. Ko je mogoče, se povežemo in organiziramo kakšno zanimivo ekskurzijo. Tako je bilo tudi 8. 6. 2019, ko smo se odpravili, da bi obiskali nekaj poučnih točk. Najprej smo se ustavili v Velenju in si ogledali velenjski grad. In glej ga zlomka – priznati smo morali, da smo videli že marsikatero svetovno znano lepoto, očarljivost starega gradu, z zanimivim atrijem in globokim vodnjakom, s staro trgovinico, gostilnico, čudovito stalno razstavo znanega popotnika in kiparja Foita ter še marsikaj , pa nam je bilo do tega obiska znana samo “od daleč”. Tudi pogled na Velenje in okolico je vreden ogleda, a se moraš zanj potruditi, saj moraš do “nagrade” prehoditi kar nekaj stopnic.

Če nas je očarala že srednjeveška lepota, ujeta v zeleno naročje Velenja, nas je narava s svojim okusom dokončno premamila v Medenem raju. Družina Perger v Slovenj Gradcu od leta 1757 (že devet generacij) skrbno izbrane sestavine iz narave z edinstvenim postopkom izdelave, z ljubeznijo in strastjo oblikuje najlepše izdelke iz medu in voska. In prav tu je doživel naš okus popolno doživetje. Bio medenjaki so veliki in slastnega okusa, saj za to poskrbijo zdravilni matični mleček, cvetni prah in propolis. Da ne omenjam bonbonov , ki jih baje starši potrebujejo, otroci pa kar obožujejo. O tem smo se prepričali tudi sami. Pa da ne pozabim na lectarstvo – redko ohranjeno obrt, ki se posveča tudi svečarstvu. Očarale so nas energijske sveče, ki nas s svojim omamnim vonjem napolnijo z energijo, a o učinkovitosti bomo lahko poročali šele čez kakšno leto. Zagotovo pa bodo s svojo aromatičnostjo napolnile naše prostore, s svojo umetniško oblikovanje (oblikovalec Marij Kogoj)  pa jih tudi polepšale.

Če smo se na teh točkah zadrževali v prostorih, smo na zadnji točki našega izleta stopili v pristno naročje žive narave. Obiskali smo namreč čebelarsko društvo v Pliberku na avstrijskem Koroškem, ki vključuje 45 članov, vsi pa govorijo slovensko in se vsako prvo soboto v mesecu srečujejo v svoji hišici sredi gozda. Prijazno so nas sprejeli in nas popeljali po gozdni učni poti. Srečali smo veliko divjih čebel  in njihova domovanja ter o njih izvedeli marsikaj zanimivega. Pritegnili so nas tudi dvojezični napisi na tablicah, ki so opozarjale na medovite rastline. Malo smo poklepetali tudi o letošnjih težavah, saj zlasti maj ni bil naklonjen ne čebelicam ne čebelarjem. Z vedrino in upanjem, da sončni dnevi, ki nas spremljajo, niso zgolj ujeti trenutek.

Lep dan je za nami. Spoznali smo marsikaj novega in dopolnili naš mozaik znanja. Še pomembnejše pa je srečanje, ki nas ob takih dnevih še bolj poveže v skupino zadovoljnih čebelarjev Čebelarskega društva Henrika Peternela. Ideja o srečanju vsako prvo soboto v mesecu,  kot jo poznajo čebelarji iz Pliberka, bi lahko postala tudi naša izkušnja. Prostore imamo, vprašanje pa je,  če imamo za to tudi dovolj želje. Vsekakor pa:  več ljudi več ve. V družbi pa si človek vse novo tudi lažje zapomni.

Naj medi!

NEKAJ UTRINKOV Z IZLETA

Tudi letos smo organizirali “dan odprtih” vrat v našem čebelnjaku. Na dogodek smo se dobro pripravili saj smo pričakovali velik obisk. Žal pa ni bilo tako, obiskalo nas je namreč le nekaj posameznikov, čeprav je bila akcija odmevno podprta.

Veseli pa nas, da nas je obiskala ekipa RTV Slovenije. Pripravili so kar dva prispevka, ki si ju lahko tudi ogledate na spodnjih povezavah.

https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174611345

https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174611502

V soboto 26. 1. 2019 je v prostorih gostišča Hochkraut v Tremarjih potekal občni zbor Čebelarskega društva Henrika Peternela Celje. Predsednik društva Peter Gradišnik se je v pozdravnem nagovoru članom in gostom zahvalil za prisotnost in zaželel dobrodošlico. V nadaljevanju je, kot predsednik delovnega predsedstva, občni zbor vodil Franc Polutnik. Odgovorni so podali poročila o delovanju društva v letu 2018; pripomb ni bilo.

Iz Plana dela za leto 2019 naj poleg stalnih nalog omenim skrb za izobraževanje čebelarjev na temo tehnologije čebelarjenja in zdravstvenega varstva čebel. Sodelovali bomo s šolami in vrtci, skrbeli za tradicionalni slovenski zajtrk ter organizirali Dan odprtih vrat pri društvenem čebelnjaku.  Nadaljevali bomo z urejanjem čebelarskega parka, s Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje pa poskrbeli za načrtno ureditev in zasaditev medovitih rastlin. Druženje v smislu organizacije delavnic, predavanj ali zgolj izmenjava mnenj naj bi postala stalnica pri čebelnjaku vsak mesec. Svoje znanje bomo tudi letos popestrili  s strokovno ekskurzijo.

Razveselili smo se potrditve treh novih članov. Upamo, da jih bo prihodnje leto še več.

Z minuto molka smo se poklonili spominu na umrla člana društva.

Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev v sproščenem vzdušju.

NAJ MEDI!

Čebelarji Čebelarskega društva Henrika Peternela smo se 9. 12. 2018 zbrali v Cerkvi svete Cecilije na Bregu na že tradicionalni sveti maši, ki je bila posvečena svetemu Ambrožu, zaščitniku čebelarjev. Obred svete maše je daroval pater Marjan. Po končanem obredu je pevski zbor Grmada, ob spremljavi harmonikarja Vikija Ašiča, zapel že skoraj ponarodelo Slakovo pesem Čebelar.

Za zaključek smo se vsi čebelarji zbrali v župnijski dvorani in malce pokramljali o tem in onem. Seveda ni manjkala pogostitev z medeno pijačo in medenimi dobrotami, ki so jih napekle naše čebelarke in  tudi čebelarji.

Naj  medi! 

Nekaj utrinkov:

V priponki lahko odprete dopis NVI Celje o zdravljenju čebel v letu 2018

Varoza in zdravljenje čebel NVI Celje 10.7.2018

Čebelarji društva Henrika Peternela vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo, da obogatimo svoje  izkušnje in dodamo spoznanja drugih čebelarjev ter spoznamo znamenitosti krajev, ki jih obiščemo. Tokrat smo se odpravili v osrčje Kozjanskega,  ki skriva veliko zanimivih ter še neodkritih kotičkov, prav tako pa tam domuje več uspešnih čebelarjev.

Z udobnim avtobusom smo se izpred dvorane Zlatorog v jutranjih urah odpravili proti Rogatcu, kjer smo imeli pod Donačko goro prvi postanek pri Čebelarstvu Pavlovič. Tu nas je sprejel g. Pavlovič, ki nam je predstavil kmetijo, kjer so čebelarili že 50 let. On sam je začel čebelariti leta 2004 z 12 panji, danes pa ima že okoli 100 družin. Ukvarjajo se s pridobivanjem vseh vrst čebeljih pridelkov – od medu do matičnega mlečka – in vzgojo čebeljih družin za prodajo. Večji del čebeljih pridelkov in izdelkov iz medu nam je ponudil v poizkušnjo. Poleg pridobivanja medu se ukvarjajo z vodenimi ogledi. Tudi mi smo si z zanimanjem ogledali prelepo urejen vrt  z več kot 150 vrstami medovitih rastlin in stare panjske sisteme. Veliko zanimanja je “povzročil” tudi apiterapijski čebelnjak, kjer se je mogoče nadihati zraka direktno iz panja. G. Pavlovič je dokaz, da se da z umnim čebelarjenjem in tržno naravnanostjo v čebelarstvu marsikaj doseči. Za svoje dosežke je dobil že več priznanj.

Iz Rogatca nas je pot vodila v Podsredo na Kukovičevo kmetijo, kjer smo si ogledali še vedno delujoči mlin. Stavba, v kateri je mlin, je bila zgrajena v sredini 19. stoletja. Na kmetiji, kater sestavni del je tudi mlin, se ukvarjajo z ekološko pridelano hrano in del njihove ponudbe smo tudi poskusili.

Ker se je ura pregibala preko poldneva, je bil že čas za kosilo, ki je bilo organizirano na turistični kmetiji Mramor. Ob okusnem kosilu, katerega meso je bilo pečeno ob odprtem ognju (zato ima ime “puščavnikova pojedina”) smo okušali izvrstna vina iz domače kleti. Po kosilu smo se odpravili na sprehod po lepo  urejeni poti do Gruške jame. Po ustnem izročilu je v tej jami med leti 1935 in 1945 živel posebnež s Koroškega, ki je pritaval v ta del Kozjanskega. Ker je živel puščavniško življenje, je jama dobila ime Puščavnikova jama.

Proti popoldnevu smo se odpravili v Lasnič, kjer nas je sprejel naš dolgoletni čebelarski prijatelj Maks Bunšek. Po sprejemu, na katerem je bil prisoten tudi predsednik Čebelarskega društva Podčetrtek, je Maks predstavil svoje čebelarstvo, kjer čebelari že več kot 50 let. Ni se torej čuditi, da je bi ves čas našega obiska obkrožen s čebelarji, ki jim ni zmanjkalo vprašanj o tehnologiji čebelarjenja. Maks je nesebično razdajal svoje bogate izkušnje in spoznanja, zato Maksu za lep sprejem in podajanje izkušenj veliki HVALA!!!

Ker se je dan prevešal v večer, smo se počasi odpravili proti Celju, čeprav je bilo potrebno prej še počakati na tiste, ki so “okupirali” Maksa. Preživeli smo lep dan, v katerem smo spoznali neodkrite kotičke naše prečudovite Slovenije in se naučili veliko novega o tem, kar nas druži – čebelarjenje.

5. maja 2018 je v Krškem potekalo 41. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev. Tekmovanja sta se udeležila tudi člana našega čebelarskega društva Špela Popovič in  Andrej Kostrevc pod vodstvom mentorja Valterja Popoviča. Osvojila sta zlato priznanje v kategoriji višja stopnja. Dosegla sta kar 49 točk od 50 možnih!

Iskrene čestitke!!!